Umetniška razstava "Otto Dix: Der Krieg/Vojna"

Umetniška razstava "Otto Dix: Der Krieg/Vojna" Povečaj sliko (© (Otto Dix) VG Bild-Kunst, Bonn)

V okviru obeležitve 100. obletnice konca prve svetovne vojne 1918 – 2018 organizira Veleposlaništvo Zvezne republike Nemčije s podporo Inštituta za odnose s tujino (IfA) in v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Slovenije razstavo grafik Otta Dixa iz obdobja 1920-24 z naslovom Der Krieg/Vojna. Razstava bo na ogled od 30.03. – 06.05.2018 v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, Celovška cesta 23, Ljubljana in poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.

Wilhelm Heinrich Otto Dix (1891-1969) je bil pomemben nemški slikar in grafik 20. stoletja. Dela Otta Dixa zaznamujejo različni stili, vendar pa v osnovi ostaja zvest realizmu. Njegova najbolj znana dela so tista, ki jih uvrščajo v smer nove stvarnosti (novi realizem). Dix velja za izvrstnega risarja, zapustil je več kot 6000 risb in skic. Najobsežnejše zbirke njegovih del se nahajajo v muzeju umetnosti v Stuttgartu in v muzeju Gunzenhauser v Chemnitzu. Največja zbirka del na papirju na svetu pa je v lasti galerije Albstadt.

Kratek življenjepis:

1891 rojen v Geri – Untermhausu

1919-1922 študij na dresdenski akademiji umetnosti

1927-1933 profesor na dresdenski akademiji

1933-1945 razrešitev s položaja profesorja, prepoved razstavljanja

1969 umrl v Singnu am Hohentwielu

Transport ranjencev v gozdu Houthulster, 1924 Povečaj sliko (© (Otto Dix) VG Bild-Kunst, Bonn)

Osebno doživetje prve svetovne vojne je trajno zaznamovalo življenjsko in ustvarjalno pot Otta Dixa. Več kot 600 risb je nastalo samo v letih od 1915 do 1918 na prizoriščih vojne v Belgiji, Franciji in Rusiji.

Ti zapisi so skupaj z osebnimi doživetji tvorili podlago za cikel grafik z naslovom »Vojna«, ki je bil prvič razstavljen leta 1924. Dela niso zgolj doživet prikaz boja v jarkih velikih spopadov med prvo svetovno vojno, temveč razkrivajo uničevalno plat vojne. Cikel, ki vsebuje 50 risb, pogosto primerjajo z Goyevimi »Grozotami vojn«. Ta cikel ima med njegovimi glavnimi deli posebno mesto in predstavlja osrednji del razstave.

Verodostojnost je bila za Otta Dixa izjemnega pomena. Njegova neizprosna potreba prikazati golo resnico brez prizanašanja je bila že v času, preden so oblast prevzeli nacisti, pogosto povod za proteste in napade proti njegovemu ustvarjanju.

»Ali bom postal slaven ali pa razvpit« je nekoč dejal mladi Dix. Postal je oboje.

Umetniška razstava "Otto Dix: Der Krieg/Vojna"

Samoportret s strani, 1922