10 let bolonjskega sistema - visoko šolstvo v 21. stoletju

Schriftzug "Universität" auf dem Gelände der Universität "Otto von Guericke" in Magdeburg Povečaj sliko (© picture-alliance/ ZB)

19. junija 2009 je minilo točno 10 let odkar se je 29 evropskih ministrov pristojnih za visoko šolstvo srečalo v italijanskem mestu Bolonja, kjer so si zastavili cilj, da bi z daljnosežnimi reformami ustvarili enoten evropski izobraževalni prostor.

V Nemčiji se je s t.i. "Bolonjsko deklaracijo" marsikaj spremenilo. Diplomo in magisterij so razglasili za modele, ki se opuščajo, da bi naredili prostor za nove mednarodne nazive zaključenega študija – bachelor in master. Nemške univerze so se znašle pred izzivom, kako uresničiti sklepe konference ministrov in uvesti nove študijske načrte in pravilnik o opravljanju izpitov.

Sedaj že 76% v Nemčiji ponujenih študijskih programov vodi do zaključka študija z nazivom bachelor ali master. Po opravljeni maturi bodoči nemški študenti lahko izbirajo med več kot 5.000 študijskimi programi bachelor, tisti, ki pa so triletni študij že uspešno zaključili, lahko izbirajo med 4.000 nadaljevalnimi študijskimi programi master.

Ker je naziv bachelor priznan kot prvo poklicno kvalificirano potrdilo o zaključku študija, se od uvedbe bolonjskih študijskih programov dalje vedno več maturantov za študij odloči z namenom, da ga bodo tudi zaključili. Na novo vpisani študenti po bolonjskem programu, vidijo odločilno prednost njihovega študija v tem, da se že po treh letih lahko podajo v poklicni svet, ne da bi zaradi tega posebej morali prekiniti študij. V primeru, da se kasneje zopet odločijo, da bi se vrnili med študijske klopi, jim je pot kadarkoli odprta, morda celo s podporo svojega delodajalca, da nadaljujejo dvoletni študijski program master.

Tako od novih nazivov zaključenega študija nimajo koristi le mladi. Z novim modulariziranim sistemom se namreč odpirajo vrata za vseživljenjsko učenje. Vsak, ne glede na starost ali poreklo, dobi s tem možnost nadgraditi svoje dosedanje znanje in se dodatno kvalificirati – za moderno družbo znanja, kot je nemška, se pripisuje velik pomen, da bo v mednarodni konkurenci z obetavnimi inovacijami tudi v prihodnje stala v ospredju. Samo odprt in transparenten izobraževalni sistem kot je bolonjski, lahko za vsakogar nudi enakopravne možnosti in izčrpa razpoložljiv kreativni potencial.

Nadaljni cilj bolonjske reforme je predstavljal podporo mobilnosti študentov znotraj Evrope. Z uvedbo kreditnega sistema (ECTS) (dodelitev točk za opravljene dosežke med študijem) je bil narejen prvi pomembni korak v to smer. Z novim sistemom kreditnih točk bodo študijski uspehi postali primerljivi znotraj držav, ki so del reforme – kar predstavlja nujno potreben napredek, kjer je bila že samo znotraj Nemčije menjava univerze povezana z veliko birokratskega napora.

Dobrih 23% nemških študentov v času njihovega prvega študija odhaja v tujino. Tako so nemški študenti v primerjavi s študenti ostalih držav kot ZDA, Francije ali Velike Britanije, zelo mobilni. V tujino pa se odpravi samo 15% vseh študentov študijskega programa bachelor, kar strokovnjaki označujejo kot "majhno horizontalno mobilnost". V nasprotju s tem je z uvedbo novih nazivov zaključenega študija narasla "vertikalna mobilnost". Vedno več študentov se po prvem zaključenem študiju v Nemčiji odloči nadaljevati študij, ki ga bodo zaključili z nazivom master v tujini. Tako se število študentov, ki se za študij v tujini odloči v času opravljanja programa master, podvoji na 30%.

Kot glavni razlog ne ravno pretiranega veselja do potovanj, študentje programa bachelor pogosto omenjajo zelo natrpan semestrski urnik, ki jim komaj dopušča prostor za prosto razpolaganje s časom. Z namenom, da bi odpravili takšne in drugačne probleme študentov, je bila že leta 1998 ustanovljena "Fundacija za akreditiranje študijskih programov v Nemčiji" - poznana tudi kot "Akreditacijski svet". Z akreditiranjem novih študijskih programov naj bi npr. zagotovili, da je delovni obseg ustrezen povprečju obdobja treh let za čas študija po programu bachelor oz. dve leti po programu master. Poleg tega so univerze zaradi akreditacij prisiljene ukrepati k izboljšavi pogojev in oblikovanju poučevanja, kajti akreditirani bodo le tisti študijski programi, ki v vseh vidikih ustrezajo visokim kakovostnim zahtevam komiteja. Oznaka "akreditacijski študijski program" naj bi končno pomenil znak kvalitete, ki na eni strani podpira konkurenco med univerzami in mobilnost študentov, na drugi strani pa študentom in njihovim bodočim delodajalcem zagotavlja najmanjšo mero kvalitete izobrazbe.

Glede kvalitete – v zadnjih desetih letih od odločilnega srečanja v Bolonji se je prestrukturiranju izobraževalnega sistema priključilo 46 držav. Sprememba v izobraževalni politiki je zbudila zanimanje celo v prekomorskih deželah . Tam je v treh zveznih deželah začetek maja pomenil začetek projekta "Tuning USA" s ciljem, da se najboljši rezultati bolonjskega sistema uporabijo v lastnem izobraževalnem prostoru.